Borovo Gostüvanje

Kukeč, leta 1955

Kukeč, leta 1955

Ko govorimo o borovem gostüvanju, govorimo o prekmurskem borovem gostüvanju, ker je v Sloveniji ta običaj doma le v tej pokrajini, oz. le v dveh delih pokrajine, to je na Ravenskem in Goričkem. Običaj sega čez državno mejo, se nadaljuje skoraj v povsem isti inačici v vaseh Porabja vse do Monoštra. Na severu se razprostira na Gradiščansko  in naprej na avstrijsko Štajersko.

 Gornji Petrovci, leta 1961

Gornji Petrovci, leta 1961

Zgodovina borovega gostüvanja sega v leto 1921, ko je bil ta običaj prvič prikazan v vasici Puconci, kjer je vlogo«popa« odigral Franc Bükvič. Podoben običaj je kot fant videl oz. bil je navzoč pri vlačenju ploha v avstrijskem mestu Halbenrain. Običaj je nekoliko spremenjen prenesel v naš prostor ter ga po svoje poimenoval » borovo gostüvanje ». Ime je dal po tem, ker se ženin poroči z borom, vendar namesto bora govori » sneja ».

Stanjevci, leta 1987

Stanjevci, leta 1987

Običaj so pripravljali v času pusta, ker so tudi prave poroke bile nekoč v tem času. Borovo gostüvanje se je začelo vedno zjutraj na mali ali veliki fašenek ali » fajnšček » ( pust ), končalo pa se je pozno v noč. Do polnoči je moralo biti vsega konec, ker je takrat začel štiridesetdnevni post – do velike noči.

Križevci. leta 2002

Križevci. leta 2002

Dognanja, zakaj je ta običaj bil in je še le v tako omejenem delu Prekmurja, so pokazala, da so bili vzroki ekonomski, geografski in socialni. V večjih vaseh se je le redko primerilo, da se ne bi v predpustnem pomladnem času , ki je bil na kmetih določen za ženitev, nihče poročil. Drugi vzrok je bil velikost družine. Te so bile najmanjše v protestantskih vaseh na Goričkem. In če pri hiši ni bilo otrok, se je v teh vaseh pogosteje zgodilo, da ob pustu ni bilo poroke, zato so imeli borovo gostüvanje. Da se  borovo gostüvanje ni moglo uveljaviti v katoliških vaseh, je bil vzrok tudi ta, da so katoliški duhovniki nasprotovali običaju z utemeljitvijo da se  »profanira »  z zakramenti zakona in da se preveč norčuje iz verskih obredov.

Šulinci, leta 2003

Šulinci, leta 2003

Na prekmurskih tleh danes ta običaj ni izumrl, saj ga ponekod še pripravijo, čeprav redkeje. Ohranil je svojo prvotno obliko, tudi staro prekmursko narečje, vendar se s časom spreminja in dobiva sodobnejšo obliko.

Neradnovci, leta ...

Neradnovci, leta …