Vaške skupnosti

Občina Gornji Petrovci ima 14 vasi.

Peskovci

OPIS VASI:

Peskovci so majhna vas v občini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije, v Krajinskem parku Goričko. Skupaj z vasjo Gornji Petrovci tvorijo krajevno skupnost Gornji Petrovci. V vasi je gasilski dom, pokopališče s kapelico in LPN Kompas Peskovci. Poleg gasilskega društva je v vasi sedež zelo dejavnega Društva starodobne tehnike oldteimer Abraham, s sedežem v Peskovcih 38. Predsednik društva, Drago Abraham ima na svojem dvorišču, tik ob republiški cesti, majhno razstavo starodobne tehnike. V letošnjem letu je bilo ustanovljeno KTD Vesele vidre, ki ohranja kulturno dediščino in ljudske običaje ter izročila domačega kraja. Vodi jih Andreja Recek.

OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 73 prebivalcev
  • 25 hišnih številk

LEGA:

Vas se nahaja na levi strani ob  republiški cesti  Murska Sobota – Hodoš, med vasmi Gornji Petrovci in Šalovci.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

Po republiški cesti Murska Sobota – Hodoš.

PREDSEDNIK:

Marta Habjanič
Peskovci 6
9204 Šalovci

Stanjevci

OPIS VASI:

Vas Stanjevci se nahaja v občini Gornji Petrovci na skrajnem SV delu Slovenije, na Goričkem, znotraj Krajinskega parka Goričko. Hiše so razporejene na levem in desnem bregu ob republiški cesti Murska Sobota – Hodoš, med Mačkovci in Gornjimi Petrovci. Nekoč zelo velika vas, z velikim številom kmetov, se je iz leta v leto manjšala tako, da je danes zasedenih le 68 hiš in je ostalo le nekaj kmetij. Skozi vas gre železnica, speljana skozi tunel, vendar v vasi ni železniške postaje. Železniška proga je speljana ob Peskovskem potoku, ki teče naprej proti Peskovcem in Šalovcem. V vasi, ob republiški cesti, se nahaja vaško – gasilski dom ter stara šola iz l. 1913, ki jo občina Gornji Petrovci obnavlja v kulturni dom, sicer arhitekturni spomenik kraja. V zgornjem delu vasi je prijetna, v letu 2005 obnovljena mala kapelica z zvonikom. Ob njej je turistično informativni pano in počivališče za pohodnike in kolesarje.

Vas je znana tudi po slovenskem pesniku in pisatelju, Milanu Vincetiču, nagrajencu Prešernovega sklada v l. 2005. V vasi Stanjevci je doma tudi župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber.

Poleg gasilskega društva, ki deluje že celih 73 let, je v vasi zelo aktivno športno društvo, zlasti gojijo nogomet, saj imajo lepo urejen športni center z nogometnim in košarkarskim igriščem ter pokritimi tribunami in slačilnicami.V športnem centru se zbirajo predvsem mladi, pa tudi starejši veterani, ki igrajo v veteranski nogometni ligi.V športnem centru se odvijajo razna prijateljska srečanja in prijateljske tekme. V vasi je tudi zelo aktivno Pohodno društvo Miroslav Viher, ki ga vodi Marjan Šafran.

 OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 190 prebivalcev
  • 68 hišnih številk

LEGA:

Vas Stanjevci je razporejene na levem in desnem bregu ob republiški cesti Murska Sobota – Hodoš, med Mačkovci in Gornjimi Petrovci.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

V vas Stanjevci pridemo po republiški cesti Murska Sobota – Hodoš in je oddaljena cca 20 km od Murske Sobote.

PREDSEDNIK:

Drago Škerlak
Stanjevci 65
9203 Petrovci

Šulinci

OPIS VASI:

Vas Šulinci je dokaj velika vas v  Krajevni skupnosti Šulinci v občini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Prebivalstvo so ukvarja predvsem s kmetijstvom, veliko pa jih hodi na delo v Mursko Soboto. Otroci obiskujejo osnovno šolo in vrtec v Gornjih Petrovcih. V vasi je zelo aktivno Športno društvo Šulinci, ki ima svoje nogometno igrišče v smeri Ženavelj in Gasilsko društvo Šulinci, ustanovljeno že leta 1932.

OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 165 prebivalcev
  • 67 hišnih številk

LEGA:

Vas Šulinci leži ob potoku Merak ter na bregovih, ki se raztegajo na obeh straneh potoka. Del vasi in pokopališče  pa se nahaja na Olabah in meji na vasi Gornji Petrovci in Adrijanci.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

Iz smeri Gornjih Petrovec,  Ženavelj in Lucove.

PREDSEDNIK:

Zlatko Dovidija

 

Ženavlje

Vas Ženavlje se nahaja v krajevni Skupnosti Šulinci v občini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Spodnji del vasi se nahaja na obeh straneh potoka Merak, zgornji del pa na slemenu ob cesti Šulinci – Martinje. Vas je znana po dogodku iz leta 1934, ko se je na vas nepričakovano spustil stratosferski balon dveh belgijskih znanstvenikov Maxa Cosynsa in Nere van der Elsta. V spomin na ta dogodek je občina Gornji Petrovci na tem mestu postavila spominsko obeležje – bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše in 18. avgust proglasila za občinski praznik.

V vasi se nahaja tudi Binkoštna cerkev.

Vas je pobratena z vasjo Neradnovci in vsako leto pripravijo družabno srečanje vaščanov obeh vasi.

V vasi deluje prostovoljno gasilsko društvo Ženavlje.

OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 108 prebivalcev
  • 44 hišnih številk

LEGA:

Na cesti med Šulinci in Borečo ter Šulinci in Martinjem.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

Iz smeri Martinje, Boreča in Šulinci.

PREDSEDNIK:

Drago Svetec
Ženavlje 23
9203 Petrovci

Martinje

Martinje leži na skrajnem severu Goričkega tik ob madžarski meji, ob cesti Gornji Petrovci-Kuzma. Leta 1992 je bil tu odprt meddržavni mejni prehod med Slovenijo in Madžarsko, ki predstavlja najkrajšo pot iz Pomurja v Slovensko Porabje. Vas Martinje leži v povirju pritoka potoka Meraka in južno pod zaobljenim Srebrnim bregom, ki dosega nadmorsko višino 404m.

Prebivalci se intenzivneje s kmetijstvom ne ukvarjajo več.

Vas sestavljajo zaselki Kotarje (2 hiši), Löv (18 hiš), Srebrni breg, imenovan tudi Srački (Šankin) rob (7 hiš), Vreje (11 hiš) in Kovačerje (6 hiš), kjer je tudi središče vasi. Nekaj teh hiš je neposeljenih. Martinje spada v KS Šulinci, v občini Gornji Petrovci.

Martinje naj bi po eni razlagi ime dobilo po mučenki Martini, ki goduje 30.januarja, po drugi pa po škofu sv. Martinu, katerega god slavimo 11. novembra. Kdaj se ime vasi prvič omenja in kdaj je naselje nastalo, ni natanko znano, ker so podatki o tem težko dosegljivi. Martinje je  katoliška vas, ki je vse do leta 1923 spadalo pod župnijo Gornji Senik, zato so vsi podatki z nastankom državne meje med tedanjo Jugoslavijo in Madžarsko ostali na madžarski strani. Od leta 1924  Martinje spada pod župnijo Nedela-Gornji Petrovci.Gornji Senik postane središče župnije v času reformacije, kamor ga iz Markovcev prenese Eva Poppel, potomka Széchyjev in žena Franca Batthyányija, ki ima za reformacijo velik pomen, saj na svojem dvoru zbira predikante. Rodbina Batthyányijev je namreč od leta 1607 imela v lasti zemljišče Dobre in Monoštra. Omenja jo cerkveni vizitacijski zapisnik iz leta 1627. Zapisnik pravi, da v tem časi prebivalci vasi Martinje (Martinya) dajejo pastorju dajatve, in sicer: polkmet 1 mernik pšenice, štrtinjek pol mernika, ob krstu kuro in hleb kruha, ob poroki hleb kruha, pečenko, pint vina, 4 denarje in nevesta robček, ob pogrebu srebrni tolar ali mernik pšenice, ob pokopu 1 forint, zvonarju pa 4 denarje.

Gornjeseniška župnija naj bi bila protestantska že v 16. stol., spet katoliška pa že ob vizitaciji, l. 1698. V vizitacijskem zapisniku iz leta 1778 je omenjena šola na Gornjem Seniku, ki jo obiskujejo tudi otroci iz Martinja. Učitelji so za poučevanje dobili po učencu 15 do 30 krajcarjev letno in drva za kurjavo. 1868 začne veljati zakon o splošni ljudski izobrazbi. Ustanovljene so šole izven župnijskih središč. V Martinju in Trdkovi je 1914 leta 134 šoloobveznih otrok. V Martinju je bila leta 1860 zgrajena stavba, v kateri je delovala osnovna šola, od leta 1945 naprej je bila tu osemletka. Pouk je bil leta 1975 ukinjen, otroci, ki so tu obiskovali šolo pa se od takrat vozijo v Gornje Petrovce ali v Kuzmo. Med drugo svetovno vojno je potekal pouk zaradi madžarske oblasti nekaj časa v madžarskem jeziku, drugače pa vseskozi v slovenščini.

Tik po drugi svetovni vojni je v letih 1946/47 na griču v središču vasi bila na mestu, kjer je do tedaj stal lesen zvonik, zgrajena kapela presvetlega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega. Zidana je bila po načrtih ing. arch. Majde Nerima leta 1946, dovršena in blagoslovljena pa 1947.

Leta 1963 je bil zgrajen gasilsko vaški dom z dvorano za kulturne prireditve in prostorom za sestanke krajanov. Nahaja se nedaleč stran od kapele.

Leta 1987 je bila stavba, v kateri je dolga leta delovala osnovna šola, porušena. Na tem mestu ob glavni cesti, zraven pokopališča, stoji danes športno igrišče. Ob igrišču je obnovljena večnamenska zgradba, v kateri so tudi slačilnice.

Med modernejše zgradbe vsekakor spada mrliška vežica na pokopališču v Martinju, ki je tudi v notranjosti moderno urejena. Zgrajena je bila leta 1996.

Srebrni breg je 404 m visok grič. Ožji vrh Srebrnega brega je bil nekoč bolj urejen, na vrhu je stal tudi lesen razgledni stolp, ki se ga starejši domačini še spominjajo, obstajajo pa tudi fotografije o njem. Srebrni breg so domačini nekoč imenovali tudi Srečen breg.

Ob vznožju Srebrnega brega so t.i. vrata v Slovensko Porabje, trenutno še meddržavni mejni prehod, ki povezuje Martinje z Gornjim Senikom. Z odprtjem le-tega se je ime vasi Martinje poneslo tudi v širšo javnost.

V Martinju sta bila rojena slikar in grafik Kiar Meško (1936) in Lojze Kozar (1910-1999), župnik v Odrancih. Bil je pripovednik, publicist, urednik raznih katoliških časopisov. Tu je živel in deloval tudi Ivan Camplin.

V vasi od leta 1946 deluje prostovoljno gasilsko društvo, od leta 1998 v okviru društva deluje tudi ženska desetina.

Od leta 1984 deluje tudi športno društvo Srebrni breg, ki ima tudi ekipo malega nogometa in združuje tudi člane iz sosednjih vasi.

Leta 1998 je bilo ustanovljeno tudi kulturno-umetniško društvo Srebrni breg- Martinje, ki skrbi za kulturno življenje v vasi. V njegovem okviru deluje več različnih sekcij.

Na področju glasbe izstopata Moški kvartet Martinje(od 1992) in cerkveni pevski zbor, ki deluje, odkar se prebivalci udeležujejo bogoslužja.

(Podatke o zgodovini Martinja so zbrali: Nataša Kuhar Čerpnjak, Stanko Čerpnjak in Ciril Kozar.)

OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 106 prebivalcev
  • 37 hišnih številk

LEGA:

Vas Martinje se nahaja na skrajnem severu občine Gornji Petrovci na meji z Madžarsko.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

Iz Gornjih Petrovec na zahodu, iz Trdkove  na vzhodu in iz Kuzme na jugu .

PREDSEDNIK:

Vlasta Sukič
Martinje 39
9203 Petrovci

Neradnovci

Vas Neradnovci je majhna vasica v krajevni skupnosti Šulinci, v občini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Leži ob potoku Mala Krka izpod slemena, po katerem teče državna meja z Madžarsko. V vasi je zelo znam Lenarčičev mlin.

V vasi deluje gasilsko društvo, športno društvo in aktiv žena Neradnovci. V vasi je vaško –gasilski dom, ob njem pa je ŠD Neradnovci zgradilo nogometno igrišče.

Vas je pobratena z vasjo Ženavlje in vsako leto pripravijo družabno srečanje vaščanov obeh vasi. V vasi deluje gasilsko društvo, športno društvo in Društvo žena Neradnovci.

Prebivalstvo se  večinoma ukvarja s kmetijstvom. 

 OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 141 prebivalcev
  • 41 hišnih številk

LEGA:

Leži pod slemenom, po katerem teče državna meja Slovenija – Madžarska.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

V vas lahko pridete iz smeri vasi Lucova ali iz smeri vasi Čepinci, ki spadajo že v občino Šalovci.

PREDSEDNIK:

Elvira Holcman
Neradnovci 23
9203 Petrovci

Panovci

Najmanjša vas na zahodnem delu občine Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije, v osrčju Krajinskega parka Goričko. Hiše so razvrščene na slemenu in v dolini med vasmi  Kukeč in Križevci. V vas prihajajo v zadnjih letih številni »vikendaši«, predvsem tisti, ki ljubijo osamljenost in tišino. Vaščani se ukvarjajo s kmetijstvom in sadjarstvom. Posebnih značilnosti v vasi ni. To je edina vas v občini, ki nima niti gasilskega društva.

OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 36 prebivalcev
  • 17 hišnih številk

LEGA:

Na slemenu in v dolini med Kukečom in Križevci.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA: 

Po asfaltni cesti Moravske Toplice – Križevci ali po makadamski cesti iz vasi Kukeč.

PREDSEDNIK:

Bojan Črnko
Panovci 22
9206 Križevci

Lucova

Vas Lucova je  majhna vasica v krajevni skupnosti Šulinci v občini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Nahaja se ob potoku Merak med vasjo Šulinci in Adrijanci. V vasi je pokopališče z zvonikom, ki so ga postavili in posvetili17. oktobra 1926 leta. Zvon so verniki, s podporo sorodnikov iz Amerike, kupili že dve leti prej in ga plačali 24.000 Din.

V vasi se nahaja tudi žaga, zgrajena 1971 leta na pogorišču prve žage. Prvo žago je zgradil Jožef Balek 1931 leta.

V vasi delujeta tudi dva društva: gasilsko društvo in športno društva. V letu 2010 so zgradili novo nogometno igrišče in klubske prostore znotraj obnovljenega vaško – gasilskega doma.

 OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 36 hišnih številk
  • 115 prebivalcev

LEGA:

Vas se nahaja ob potoku Merak med vasmi Šulinci in Adrijanci in na slemenu nad potokom.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

V vas Lucova pridete po makadamski poti iz smeri Adrijanci in po asfaltni občinski cesti iz smeri Gornji Petrovci – Šulinci.

PREDSEDNIK:

Stanko Lepoša
Lucova 10
9203 Petrovci

 

Križevci

Vas Križevci leži na skrajnem severovzhodu Goričkega v občini Gornji Petrovci. Naselje je razloženo v petih  zaselkih na štirih slemenih in v treh dolinah, ki se zlivajo v Dolu v Malo Krko. V Križevce lahko pridete iz Martjanec ter skozi Ivanovce ali po regionalni cesti Murska Sobota – Hodoš iz Moščanec po makadamski poti oziroma udobnejši in daljši asfaltni poti iz Gornjih Petrovec.

Krajevno ime Križevci izhaja od kapele sv. Križa. Najstarejši zgodovinski zapis krajevnega imena Križevci je iz leta 1405. Kapelo sv. Križa v Križevcih prvič omenjajo vizitacijski zapiski iz leta 1627. Poročilo iz leta 1698 pravi:

« Kapela je v sami vasi, posvečena povišanju sv. Križa. Okoli kapele je pokopališče. Cerkvica je s skodlami pokrita. Stolp je zidan in v njem sta dva zvona; je tudi pokrit s skodlami. V ladji je lesen strop, tudi kor in prižnica sta lesena. Svetišče je obokano in v njem je kamnita menza, ki služi za oltar. Patrocinij, proščenje se vrši ob povišanju sv. Križa 14. septembra. Kapelo vzdržujejo in oskrbujejo župljani. Kapela ima travnik za dva voza sena, ki je na severni strani kapele. V Kuštanovcih je lesen zvonik z enim zvonom.«

Po pripovedovanju starejših vaščanov je kapelo  v Križevcih leta 1872 ali 1873 dal razdreti nedelski provizor, Karel Fodor in material porabil za gradnjo gospodarskega poslopja pri novem župnišču v Gornjih Petrovcih.  Vaščani so se razdrtju kapele močno upirali. Provizor Fodor je moral voznike spremljati s puško na rami, da so lahko material naložili in odpeljali.

Danes  stoji v Križevcih mogočna evangeličanska cerkev, ki je bila zgrajena  1785 leta. Ob cerkvi se nahaja novo župnišče, blizu pa je tudi križevsko pokopališče, od koder je čudoviti razgled daleč po Goričkih slemenih.

Desno od cerkve vodi makadamska pot  na Tetajni breg, kjer stoji, kot vedo povedati domačini, že vsaj sedemsto let stari orjaški kostanj. V premeru meri  tri metre v višino pa 20 metrov. Je tretji največji kostanj v Sloveniji. Ljudje  pripovedujejo, da je bil vrisan kot orjaško drevo že v starih vojaških kartah. Kostanj vse bolj privablja številne turiste, ki zaidejo na Goričko.

V  Dolu se nahaja križevsko jezero, ki nudi življenjski prostor številnim pticam, vodnim živalim in ribam in s tem  privablja predvsem ribiče željne mirnega ribolova in sožitja z neokrnjeno naravo.

Nekaj sto metrov stran od jezera, še vedno v dolini Male Krke, je občina, v sodelovanju z nogometnim klubom Križevci, zgradila sodobno urejen športni center z več nogometnimi igrišči, pokritimi tribunami, otroškim igriščem, klubskimi prostori in velikim parkiriščem. V teh prostorih domuje ŠD NK KRIŽEVCI, kjer skrbijo za vzgojo mladih igralcev iz cele občine Gornji Petrovci in tudi iz drugih občin. Na tem mestu se organizirajo tudi mednarodne nogometne tekme, tekaški krosi, rekreacijski pohodi ter razna srečanja motoristov in oldteimerjev iz Slovenije in tujine. Na prostoru ob športnem centru pa  domačini velikokrat organizirajo tudi kulturne prireditve, s katerimi ohranjajo kulturno dediščino teh krajev. Ena izmed takih prireditev so kmečke igre, tekmovanje med vasmi v ohranjanju starih običajev, kot so: lupljenje koruze, razstavljanje in sestavljanje voza, košnja trave, vleka vrvi in podobno. V letu 2002 so organizirali “Borovo gostüvanje”, ki je pritegnilo obiskovalce iz bližnje in daljne okolice.

Križevci, še pred sto leti največje naselje na Goričkem, se je v zadnjem času močno zmanjšalo. V leta 1974 opuščeni šolski stavbi deluje tekstilni obrat G-TEX d.o.o., kjer šivajo predvsem avtomobilske prevleke. V zadružnem domu imajo krajevni urad, pošto, trgovino in kmetijsko zadrugo. Nedaleč stran stoji velik gasilski dom, v gozdiču Major pa imajo lovci svojo lovsko kočo.

Prijetno gričevnato okolje z velikimi mešanimi gozdovi v povsem mirnem in čistem okolju, z možnostjo krajših in daljših izletov, lovu na nizko divjad, srnjad, jelene in divje prašiče ter nabiranju  gob, jagod in kostanja, predstavlja glavno  turistično značilnost Križevec .

OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 362 prebivalcev
  • 145 hišnih številk

LEGA:

Nadmorska višina 186 m

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

V Križevce lahko pridete iz smeri Martjanec skozi Ivanovce ali po regionalni cesti Murska Sobota – Hodoš iz Moščanec po makadamski poti oziroma udobnejši in daljši asfaltni poti iz Gornjih Petrovec.

PREDSEDNIK:

Geza Vütek
Križevci 225
9206 Križevci

Kukeč

Majhna vasica Kukeč leži v občini Gornji Petrovci na skrajnem SV Slovenije, znotraj Krajinskega parka Goričko. Vas ima le malo naseljenih hiš ter veliko novo zgrajenih vikendov. Na srečo pa so se »vikendaši«  zelo lepo in aktivno vključili v življenje vasi.Največja značilnost vasi so številni sadovnjaki, ki se nahajajo ravno na tem delu Goričkega. Največ sadovnjakov je v lasti sadjarske družine Cifer, pa tudi ostali prebivalci vasi gojijo sadna drevesa, tako nove, kot tudi stare sorte. V vasi deluje gasilsko društvo Kukeč in zelo aktivno Društvo žena Kukeč, ki je nastalo iz nekdanjega aktiva kmečkih žena.

OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 57 prebivalcev
  • 28 hišnih številk

LEGA:

Večina vasi leži na jugu občine Gornji Petrovci, na bregovih med vasmi Košarovci, Bokrači in Ivanovci.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

V vas Kukeč pridete po asfaltni cesti iz Moščanec ali Doline ter po asfaltni cesti Križevci Moravske Toplice. V vas lahko pridete tudi po makadamski cesti iz vasi Bokrači.

PREDSEDNIK:

Zlatko Vukanič
Kukeč 15
9206 Križevci

Košarovci

Vas Košarovci je majhna vasica na zahodnem delu občine Gornji Petrovci na skrajnem SV Slovenije na Goričkem. Leži znotraj Krajinskega parka Goričko. Vas ima le 18 hiš, ki so razporejene po slemenih in dolinah, kar precej razpršene ena od druge. Na enem slemenu stoji pokopališče z mrliško vežico, ob pokopališču pa novo zgrajeno športno igrišče s slačilnicami, ki omogoča mladim, da aktivno preživljajo prosti čas doma. Ob igrišču je tudi turistično informativni pano. Sicer v vasi ni ne trgovine, ne gostilne. Prebivalstvo se ukvarja večinoma s kmetijstvom. Domačija Štefana Kuharja je bila pred nekaj leti imenovana za “naj kmetijo” v Pomurju. V vasi deluje  športno društvo.

 OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 69 prebivalcev
  • 18 hišnih številk

LEGA:

Vas leži na skrajnem jugu občine Gornji Petrovci med vasmi Moščanci, Kukeč  in Kuštanovci.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

Po asfaltni cesti iz smeri Moščanec  ali po makadamski cesti iz smeri Križevci.

PREDSEDNIK:

Dejan Sobjak
Košarovci 8
9206 Križevci

Boreča

Vas Boreča je majhna vasica v krajevni skupnosti Šulinci v občini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije.Vas je, za razliko od sosednjih vasi, dokaj strnjena in obkrožena z borovimi gozdovi. Sredi borovega gozda se nahaja tudi cerkev sv. Ane, kulturni spomenik iz začetka 16. stoletja. Na jasi, na kateri se cerkev nahaja, prirejajo domačini številne prireditve, najbolj znana pa je prireditev proščenje pri sv. Ani, ki jo vsako leto prirejajo na praznik sv. Ane, ob koncu meseca julija.

Vas ima dve pokopališči: katoliško, ki se nahaja ob cerkvi sv. Ane in evangeličansko, ki je zgrajeno malo nižje pod gozdom, na slemenu nasproti vasi. V vasi je tudi evangeličanski zvonik.

V vasi je zelo aktivno gasilsko društvo, ki zelo lepo vzdržuje svoj gasilski dom, ki je bil leta 2004 najlepši gasilski dom v Sloveniji.

Vas Boreča je ena od najmanjših vasi v Občini Gornji Petrovci. Trenutno v vasi živi 89 vaščanov, ki so naseljeni v 33 hišah. Površina vasi znaša 347,5 ha in od tega je približno 50% obdelovalnih površin in 50% gozda. V zadnjih letih pa se srečujemo s čedalje večjimi površinami, ki zaraščajo tako, da se bo kmalu močno povečala površina gozda glede na obdelovalne površine.

 OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 82 prebivalcev
  • 33 hišnih številk

LEGA:

Vas je razporejena na slemenu med Križarko in Srebrnim bregom.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

Iz smeri Martinja, iz smeri Ženavelj ali iz smeri Kuzme preko Križarke.

PREDSEDNIK:

Anton Kozar
Boreča 11
9203 Petrovci

 

Adrijanci

Vas Adrijanci je majhna vasica v dolini adrijanskega potoka, v krajevni skupnosti Šulinci, v občini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Hiše so raztresene po dolinah in slemenih. Pokopališče je daleč izven vasi, na sami meji z vasjo Gornji Petrovci. Sredi vasi stoji majhna kapelica iz leta 1928, ki je bila obnovljena leta 2006. Nedaleč od kapelice se nahaja izletniška kmetija »Falaut«, Vinka in Klaudije Korpič. Na dvorišču njune kmetije pa se nahaja tudi Muzej starih kmetijskih orodji in motorne tehnike Goričko, ki so ga ustanovili skupaj z Društvom starodobne tehnike oldteimer »Abraham« iz Peskovec. Na pol poti med kapelo in muzejem se nahaja stara adrijanska osnovna šola, kulturni spomenik iz 1912 leta. Danes se uporablja za vaško-gasilski dom. Sredi vasi je tudi nogometno igrišče, saj imajo v vasi klub malega nogometa Adrijanci.V vasi deluje tudi ŠKTD Adrijanci, ki združuje ljubitelje kulture, turizma in športa.

OSNOVNI PODATKI O KRAJU: 

  • 134 prebivalcev
  • 56 hišnih številk

LEGA:

Vas se nahaja v dolini pod cerkvijo sv. Trojice na nedelskem bregu. Sosednje vasi so Gornji Petrovci, Šulinci, Lucova in na vzhodu Šalovci.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

V Adrijance lahko pridete iz Gornjih Petrovec ( mimo osnovne šole Gornji Petrovci ) ali iz Šalovec.

PREDSEDNIK:

Tilen Balek
Adrijanci 65
9203 Petrovci

 

Gornji Petrovci

Vas Gornji Petrovci je tudi center Občine Gornji Petrovci, kjer se nahajajo: občinska stavba, banka, pošta, zavarovalnica Triglav, policijska postaja, zdravstveni dom z lekarno in zobozdravstveno ambulanto, osnovna šola, cvetličarstvo in vrtnarstvo, frizerski salon, mlin in oljarna, železnina,  tekstilna trgovina, samopostrežba.Večji del vasi je ob republiški cesti Murska Sobota – Hodoš, ostale hiše pa so razporejene v osmih zaselkih: Smodišini, Gešarini, Grškovje, Golibe, Olabe, Kovačecini, Kardošini, Pri kolodvoru.

V vasi je evangeličanska cerkev na Olabah in katoliška cerkev sv. Trojice ali Nedelo na Nedelskem bregu. V Gornjih Petrovcih sta tudi  tekstilna tovarna RLS in Panvita, Agromerkur d.o.o. – farma nesnic.

V Gornjih Petrovcih je velika osnovna šola, ki jo obiskuje 137 učenk in učencev iz vseh 14 vasi občine. Zgrajena je bila leta 1961 ( otvoritev je bila 5.11.1961 leta ) in prenovljena 2001 leta. V letu 2002 je bila, v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna, proglašena za najlepše urejeno osnovno šolo v Sloveniji. Ob šolski stavbi je zgrajen novi vrtec in jasli ” JURČEK ” za najmlajše.

Gornji Petrovci imajo poleg gasilskega doma tudi vaško dvorano, v kateri se organizirajo številne prireditve tekom celega leta, nekatera društva pa imajo v teh prostorih tudi svoje vaje. Vas Gornji Petrovci ima tri stanovanjske bloke v spodnjem delu vasi in dva bloka v zgornjem delu, na Olabah. V enem izmed blokov, v spodnjem delu vasi, se nahaja tudi policijska postaja.

OSNOVNI PODATKI O KRAJU:

  • 399 prebivalcev
  • 91 hišnih številk

LEGA:

Vas Gornji Petrovci leži ob republiški cesti Murska Sobota – Hodoš in je oddaljena od Murske Sobote 22 km ter od Hodoša 9 km. Središče vasi je v dolu ob glavni cesti, na križišču Murska Sobota – Križevci – Hodoš – Kuzma, ostali zaselki so razvrščeni po bregovih in slemenih nad spodnjim delom vasi.

KLIMA:

Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm.

DOSTOPNOST DO KRAJA:

Vas se nahaja na regionalni cesti Murska Sobota – Hodoš. Možen je tudi dostop z vzhoda iz smeri Moravskih Toplic ali iz zahoda iz smeri Grad in Kuzma (preko Križarke). Skozi vas poteka tudi železniška proga z železniškim postajališčem pod viaduktom na cesti v smeri Križevci.

PREDSEDNIK:

Aljoša Vučak
Gornji Petrovci 62 a
9203 Petrovci

Skip to content