Cerkve in kapele

Evangeličanska cerkev v Gornjih Petrovcih

Na Olabah, zaselku zahodno od Turističnega doma Pindža, stoji na nadmorski višini 336 m druga evangeličanska cerkev v občini Gornji Petrovci. Mogočna, 22 m dolga in 12 m široka cerkvena ladja z značilnim stolpom, v katerem sta dva težka zvonova, je bila zgrajena leta 1824. Cerkev obdajajo visoki kostanji in lipe ter urejen park s klopmi in sprehajalnimi potkami. V parku je tudi obnovljen leseni vodnjak, ki pa ne služi več svojemu namenu. Ob cerkvi je prenovljeno župnišče in večnamenska dvorana, v kateri opravljajo božjo službo predvsem v zimskem času.Značilnost cerkve je tudi ta, da v njej od leta 1984 službuje prva ženska duhovnica v Sloveniji ga. Jana Kerčmar, sicer po rodu Slovakinja iz Modre pri Bratislavi.

Evangeličanska cerkev v Križevcih

Evangeličanska cerkev v Križevcih stoji sredi vasi v zavetju velikih kostanjev. Zgrajena je bila leta 1785. Arhitekt in izvajalec nista znana. Leta 1885 je bila cerkev prenovljena in podaljšana za 4 m. Leta 1982 pa je bila v celoti prenovljena. Ob cerkvi se nahaja novo župnišče, nedaleč stran pa križevsko pokopališče, od koder je čudoviti razgled daleč po Goričkih slemenih.

Cerkev sv. Ane v Boreči

Sredi borovih gozdov, 2 km pred križiščem ceste Gornji Petrovci-Grad, ki je bilo nekoč križišče starih cesarskih poti, stoji, na obsežni jasi, cerkev sv. Ane.V ljudski tradiciji velja za eno najstarejših cerkva na tem območju. Čeprav nekateri pisci postavljajo njen nastanek v 13. in celo v 12. stoletje, je bila današnja stavba zgrajena v 16 stoletju, kar predvidevamo po vklesani letnici 1521 na ščitku nad glavnim portalom v zahodni fasadi. Cerkev je pozidana na tradicionalnem srednjeveškem talnem načrtu. Obsega pravokotno ladjo in, od nje nekoliko ožji, prezbiterij, ki je tristrano zaključen. Kor je zidan, zvonik nad korom pa je lesen. Zvonik in streha sta pokrita s skodlami, do 17 stoletja pa je bila streha pokrita s slamo. Zgodovinski viri pričajo, da so jo Turki leta 1664, pred bitko pri sv. Gothardu, popolnoma opustošili. Ponovno so jo obnovili šele 1739 leta in jo na novo baročno obokali. Bolje od notranjosti je ohranjena zunanjost cerkve. Ladja je le malo daljša in širša od prezbiterija, ki je obdan s šestimi zunanjimi oporniki. Ohranilo se je tudi nekaj gotskih oken ter portal, ki s svojo dekoracijo potrjuje, da gre za arhitekturo zrelega 16. stoletja. Zunanjost je v glavnem ohranila svojo gotsko podobo. Cerkev je bila obnovljena še leta 1911 in leta 2000, ko je bila urejena tudi okolica cerkve.

Turistična vrednost cerkve je v njeni arhaično rafinirani zunanjščini, ki se čudovito vključuje in s svojim pojavom dopolnjuje krajinsko podobo in nedotaknjen svet dehtečih borovih gozdov.

(Samo Štefanec, Gotska arhitektura v Prekmurju, PM Murska Sobota, Katalog stalne razstave, 1997)

Lesen evangeličanski zvonik je bil postavljen leta 1925.

Katoliška cerkev sv. Trojice ali Nedela

Cerkev stoji na enem najlepših razglednih vrhov severovzhodnega Goričkega, na Nedelskem bregu v Gornjih Petrovcih, dobrih sto metrov od Turističnega doma Pindža, ki je trenutno zaprt.

Cerkev je nastala v več časovnih obdobjih.V poznoromansko obdobje spada ozka ladja, širši prezbiterij je bil prizidan še pred koncem 15. stoletja in je značilna poznogotska arhitektura: zunanjščina je obdana s stopnjevanimi oporniki, v notranjosti pa se pojavlja rombasti obok z zvezdo, ki se razpira nad oltarnim prostorom. Nekoliko nenavadno učinkuje v notranjščini razmerje med širokim prezbiterijem in ozko ladjo, ki je bila prvotno ravno krita in nižja, v baročni dobi pa so jo dvignili in obokali ter jo tako vsaj po višini uskladili s prezbiterijem. Zvonik je nastal v 17. stoletju ( 1642 l ), ko je bila stavba še pokrita s skodlami. V zvoniku sta dva zvona: prvi, težki 440 kg, je bil vlit 1675 leta in okrašen z reliefom sv. Medarda, drugi, težki 624 kg, je bil vlit 1924 leta in ima dva reliefa: Marijo z Jezusom in sv. Trojico. Cerkev je bila dvakrat obnovljena, leta 1642 in leta1908. Zanimivo je, da je bila cerkev od 1592 do 1732 leta evangeličanska, od leta 1732 naprej pa katoliška.Vsako leto, prvo nedeljo v juniju, organizira TD Vrtanek v podnožju cerkve tradicionalni sejem » Buča pri Nedeli«, ki se ga udeležijo sejmarji iz cele Slovenije. Sejem je množično obiskan.

Kapela v Stanjevcih

Zgrajena 16.09.1923 – Obnovljena 29.05.2005

“Prevecs lejpo, vsze hvále i prestímanya vrejdno vrejloszt szo szkazáli Sztányovszki evang. verniki. Od nyih je tüdi odneszao bojnszki vihér zvon, zselezen zob vrejmena pa na nikoj szpravo zvovník. Na meszto ednoga zvoná szo szi zdaj 2 zvoná szpravili nazáj; ednoga 82 kg. Drügoga 52 kg szmécsave; i meszto prosztoga, leszenoga zvoníka szo szi krepek, sznájzsen zvoník zozidati dáli. Zvonouv cejno szo nyim nyihove obcsine vrli vere dományi z-Amerike poszlali, 110 dolárov, to je 35.000 koron. Za zvoník szo pa lajnszko leto szamí cigeo vdarili, zsézsgali ga. Letosz szo ga zozidati dáli, potreben lejsz za rust darüvali, vszakomi delavci i mestri sztrosek dáli i zvün toga escse blüzi 70 jezero koron vöplácsali na nyega. Fundus za zvonik szo † Zakocs János darüvali. Szept. 16.ga je goriposzvetseni zvoník i szta prejkdániva zvoná szvojemi zrendelüvanyi vu nazocsnoszti nezracsunane vnozsine. Predgala szta Luthár Ádám püconszki i Godina Stevan petrovszki dühovnik; Sztanyovszka dalárda je pa pod vodsztvom Varga Endre kántora lejpo szpejvala.

***

Te besede o posvetitvi stanjevske kapele, davnega 16.septembra 1923 leta, so zapisane v Düševnem lisztu z dne 20. september 1923.

Vojna vihra in zob časa so uničile stanjevski leseni zvonik tako, kot številne druge podobne zvonike na Goričkem. Po prvi svetovni vojni so se domačini odločili postaviti novo, zidano kapelo, ki je imela kar dva zvona težka 82 in 52 kg. Opeko za kapelo so izdelali kar sami. Kmetje so darovali les za rušt in zbrali skupno 105.000 kron. Od tega so jim 110 dolarjev ali 35.000 kron poslali domači izseljenci iz Amerike. Poleg tega so plačali še vsakega delavca in mojstra.

Posvetitev kapele je bila v nedeljo, 16 septembra 1923 leta. Pridigala sta puconski duhovnik Adam Lutar in petrovski duhovnik Štefan Godina. Posvetitvi je prisostvovalo veliko število vaščanov. Po 82 letih so se domačini ponovno odločili prenoviti kapelo, ki jo je zob časa že močno načel. S prostovoljnim delom in ob pomoči občine Gornji Petrovci so jo v letu 2005 prenovili in jo predali svojemu namenu, 29.maja 2005. Kapelo sta posvetila evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar in katoliški duhovnik Dejan Horvat. Namestili so tudi električno vodene zvonove, ki bodo odslej ob različnih prilikah odzvanjali po Stanjevcih.

Kapela v Martinju

Kapela presvetlega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega v Martinju je bila zgrajena in blagoslovljena 1947 leta na mestu, kjer je prej stal lesen zvonik. Zidana je bila po načrtih ing. arh. Majde Neřimove, učenke slavnega arhitekta, Jožeta Plečnika.

Dolga je 7,90 m, široka 4 m, visoka 3,35 m, s streho vred je višina 6,15 m. Stolp s križem vred je visok 13,80 m. V stolpu je zvon v čast sv. Antonu, težak 98 kg. Izdelan je bil v Gradcu in tam kupljen leta 1920, ima čudovito blagodejen srebrni glas. Oltarne slike je narisal akademski slikar, Lojze Perko, ličen oltar pa je delo mizarskega mojstra, Alojza Sukiča, rojenega v Martinju. Kapelo so obnovili 1997 leta. Narejena je bila bakrena streha s križem na zvoniku in pred vhodom, popravljena in pobarvana fasada, položen tlakovec pred vhodom, napeljana nova električna inštalacija, renovirane so bile Perkove slike, položen nov granitni tlak in novo stojalo za knjige prav tako iz granita, vgrajeni novi nosilci za zvon in montaža električnega zvonjenja ter druge manjše stvari. Finančno je pri obnovi kapele sodelovala tudi občina Gornji Petrovci. Obnovljena kapela je bila blagoslovljena 19.10.1997 leta. Kapelo je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Slovesnosti se je udeležila tudi arhitekta Majda Neřimova.

( Podatki vzeti iz: ˝ ZGODOVINA PREKMURSKIH ŽUPNIJ˝ Ivana Zelka : članek ˝Župnija sv. Trojice v Gornjih Petrovcih ali Nedela ˝ in članka Cirila Kozarja: Obnovljena kapela v Martinju, Novine št.4/1997 )

Kapela v Adrijancih

Na drugo adventno nedeljo, 09.12.1928 leta sta domači evangeličanski duhovnik, Števan Godina in hodoški duhovnik, Geza Heiner, prvi v slovenskem in drugi v madžarskem jeziku, blagoslovila novo zgrajeni zvonik z dvema zvonovoma v Adrijancih. V Adrijancih se je na ta dan zbrala velika množica ljudi, od daleč in od blizu, vseh ver in narodnosti, kot jih Adrijanci še nikoli niso gostili. Vsi domačini, mladi in stari, so celo dopoldne postavljali vence, ne samo okoli zvonika in za to priliko posebej postavljene prižnice, ampak tudi na obeh straneh vhoda v vas. Navdušenje nad tem praznikom je zajelo celo petrovsko gmajno. Po maši v petrovski cerkvi, so se verniki, na čelu z duhovnikom, Števanom Godino in kantorjem, Janošem Paulikom, odpravili proti Adijancem. Pri tretji hiši v Adijancih jih je pričakal velik napis » BÔG VÁSZ PRINESZO!« ter mladina in otroci, oblečeni v bele oblekice, pod vodstvom domače učiteljice. Učiteljica je pozdravila povorko v imenu adijanske vasi, nato pa so se skupaj odpravili na drugi konec vasi, pričakat hodoškega duhovnika, Heiner Gezo. Ko so se vsi zbrali na sredi vasi, pri novo postavljenem zvoniku, se je pričela božja služba, tako v slovenskem, kot v madžarskem jeziku. Duhovnik, Števan Godina je s temi besedami posvetil zvonova v zvoniku:

» Zovte te ‘ zìve, szprvájajte te mrtve, terte ognya i neszrecse plaméne« Božjo službo je spremljala tudi pesem pod vodstvom kantorja, Jánoša Paulika. Po opravljeni božji službi je sledilo slavje in prijazno druženje še dolgo v noč. Ta dogodek je še dolgo ostal nepozaben v srcih domačinov.

Dolga leta, vse do leta 1994, so v adijanskem zvoniku zvonili, ko so imeli v vasi pokojnika, ter opoldne in zvečer. Po letu 1994 so zvonili manj, sedaj pa so zvonovi elektrificirani. Dolga leta je adrijanski zvonik klical k obnovi. Ta se je uresničila šele leta 2006, ko so kapelo in zvonik obnovili Občina Gornji Petrovci in vaščani Adrijanec. Največ fizičnega dela so opravili Javno komunalno in gostinsko podjetje Pindža d.o.o. in javni delavci Občine Gornji Petrovci.

Blagoslovitev obnovljene kapele je bila ob občinskem prazniku, 27.08.2006. Kapelo sta blagoslovila evangeličanska duhovnica, Jana Kerčmar in katoliški duhovnik, Dejan Horvat.

Zvonik na pokopališču v Lucovi

Na pokopališču v Lucovi se nahaja zvonik, značilen tudi za sosednje vasi na tem območju. Postavili so ga verniki 17. oktobra 1926 leta, ko je bil tudi posvečen. Imeli so dva zvona, ki so ju kupili že dve leti prej s pomočjo sorodnikov iz Amerike.Za oba zvona in zvonik so verniki odšteli 25.000 Din. Postavitev zvonika z zvonovoma je bil velik praznik v Lucovi. Novico o blagoslovitvi zvonika so objavili tako v Düsevnem lisztu ( št. 2, leto 1926) in v Evangeličanskem koledarju (leto 1928).