Muzej in zgodovina

Muzej starih kmetijskih orodji in motorne tehnike Goričko

Muzej je bil ustanovljen v sodelovanju z Društvom starodobne tehnike oldteimer »Abraham« iz Peskovec. V njem so razstavljeni stari traktorji, motorji, avtomobili in druga prevozna sredstva, celo pogrebno vozilo iz preteklega stoletja. V muzeju je tudi veliko starih kmečkih orodji in predmetov, ki so nekoč predstavljali vsakdanjik našega kmeta. Seveda pa muzej še zdaleč ni dokončno urejen in bo potrebno še veliko dela, da bo predstavljal zaključeno celoto. Za ogled muzeja se oglasite v neposredni bližini, na izletniški kmetiji »Falaut«.

Stara šola v Šulincih – arhitekturni spomenik

Arhitekturni spomenik kulturne dediščine, ki ga je leta 1913 zgradil soboški industrijalec Geza Hartner. Prvi učitelj je bil Julij Shermann, zadnja učiteljica pa Helena Žajdela iz Maribora. Šola v Šulincih je bila ukinjena 1. januarja 1962 leta. Od takrat služi stavba vaškim potrebam in je dobro vzdrževana.

Stara šola v Adrijancih

Arhitekturni spomenik kulturne dediščine, zgrajen 1912 leta. Stavbo je zgradil, tako kot v Stanjevcih in Šulincih, soboški industrijalec Geza Hartner. Šola je bila velika 10 X 6,3 m in je imela eno učilnico ter stanovanje za učitelja. Stranišče in drvarnico so zgradili prek dvorišča. Zgradili so tudi vodnjak in klet. Prvi pouk se je začel septembra 1912 leta. Prvi učitelj je bil Deszö Fenyves (1912-1914), zadnji pa Jože Grah iz Turnišča ( 1952-1958 ).

13. oktobra 1958 leta je šolski inšpektor Stane Mihalič izdal odločbo o začasni prekinitvi pouka v Adrijancih zaradi pomanjkanja otrok. Dejansko pa je to pomenilo konec pouka na šoli v Adrijancih. Otroke so preusmerili na šoli v Gornjih Petrovcih in Šalovcih. Danes se stavba uporablja za različne vaške potrebe in je dobro vzdrževana.

(Podatki iz knjige Aleksandra Ružiča: Kronika osnovnih šol v sedanji občini Gornji Petrovci, G. Petrovci, 2001.)

Stara šola v Stanjevcih

Arhitekturni spomenik kulturne dediščine, zgrajen 1913 leta. Šolo je zgradil, tako kot šoli v Adrijancih in Šulincih, soboški industrijalec in narodni poslanec Geza Hartner. Pozneje mu je država  povrnila stroške gradnje. Zemljišče za gradnjo v velikosti 26 arov je preskrbela stanjevska občina. Poleg šolske stavbe so zgradili še drvarnico, stranišče, klet, vodnjak in dvorišče z igriščem. Šola je imela tudi svoj vrt in njivo. Prvi učitelj je bil Aleksander Kurz, doma iz Madžarske. Leta 1921 se je vrnil nazaj na Madžarsko. V šolskem letu 1921/22 se je začelo poučevati v slovenskem jeziku. Prvi slovenski učitelj je bil Tomo Žargaj. Zadnji učitelj na stanjevski šoli je bil Miroslav Viher. Šolo so ukinili 1. januarja 1962 leta, ko so vsi otroci začeli obiskovati novo šolo v Gornjih Petrovcih. Šola je od takrat prazna.

Občina Gornji Petrovci je leta 2000, skupaj z Ministrstvom za kulturo in Zavodom za spomeniško varstvo iz Maribora, začela s projektom obnove stare šole v kulturni dom. Dela so skoraj pri kraju tako, da v letu 2007 predvidevajo predati kulturni dom svojemu namenu.

(Podatki o šoli prevzeti iz knjige Aleksandra Ružiča: Kronika osnovnih šol v sedanji občini Gornji Petrovci, G. Petrovci, 2001.)