Ohranjanje vidrine populacije

LIFE III-NATURA projekt Ohranjanje vidrine populacije na Goričkem

Trajanje projekta: 1. 11. 2004 – 31. 10. 2008 (48 mesecev)

Nekaj o vidri, ki živi v naših krajih, si lahko preberete v spodnjih vrsticah. Za tiste, ki ste bolj radovedni pa prilagamo povezavo na spletno stran Lutra.si , kjer si lahko preberete kaj več o tej živalci in o projektih povezanih z njo.

ŽIVETI Z VIDRO

Ste že kdaj opazili senco, ki kot blisk švigne ob mostu čez cesto, spretno vodno kuno, ki se v jutranjem svitu čofotaje podi po potoku, plenilko, ki v temnih nočeh vztrajno obiskuje ribnik nad mlinom, dokler ne zmanjka rib? Če ste Goričanec, pri tem še ribič ali lovec, zelo verjetno. Še bolj verjetno je ona zaznala vas, pljusknila v vodo in izginila v neznano, preden ste se zavedli, koga ste presenetili.

Marsikdo se bo začudil, če zatrdimo, da imamo prav na Goričkem med vsemi pokrajinami v Sloveniji največjo možnost, da srečamo vidro, ali vsaj najdemo znake njene navzočnosti. Toda nismo daleč od resnice. Na vprašanje, ki običajno sledi, pa je neprimerno teže odgovoriti: Koliko je vider v vsej Sloveniji in koliko na Goričkem? Za zdaj še ne vemo, upamo pa, da bomo čez nekaj let lahko odgovorili tudi na to vprašanje.

Na 2. mednarodnem kolokviju o vidri, ki je bil leta 1983 v Strassbourgu, smo prvič poročali o vidri v Sloveniji, takrat še jugoslovanski republiki. Ugotavljali smo, kako tesno je njena razširjenost povezana z onesnaženjem voda.

V osemdesetih letih je nekaj raziskav razširjenosti vidre, ki so bile opravljene z vprašalniki, podprla Lovska zveza Slovenije. Takrat so lovci iz Prekmurja poročali, da se vidra redno pojavlja. Kasnejše terenske raziskave v devetdesetih letih, ki jih je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor, so te trditve nedvoumno dokazale. Ugotovili smo tudi, da Goričko naseljuje sklenjena populacija vidre, ki se po koridorjih – Ledavi, Mačkovskem, Peskovskem potoku, Krki in Kobiljskem potoku – povezuje tudi z deli populacije v Avstriji in na Madžarskem. Naše ugotovitve so se skladale tudi z rezultati raziskav avstrijskih in madžarskih kolegov.

Leta 1995 se je začelo resno govoriti o obnovi železniške povezave med Puconci in Hodošem, ki naj bi postala del petega evropskega prometnega koridorja in na Goričko pripeljala tudi napredek. Investitor, Slovenske železnice, je pripravil več variantnih predlogov. Sodelovali smo pri presoji variant, vendar je obveljala tista, ki je bila s stališča varstva narave najmanj ugodna; saj v spodnjem delu teče natančno po vodnih poteh (Mačkovski in Peskovski potok), ki so zelo pomembne za vidro in njeno gibanje, večkrat pa jih tudi prečka (mostovi). Ko ljudje načrtujemo in gradimo svoje prometne povezave, tako ceste kot železnice, največkrat namreč ne mislimo na živali, ki tam žive že stoletja, morda tisočletja… Tudi živali se ne gibljejo kar naključno, temveč imajo svoje utečene, tradicionalne poti. Lovci to dobro vedo in včasih tudi izkoriščajo.

V času gradnje železniške proge so bile vidrine poti pogosto močno motene in poškodovane, njen življenjski prostor pa hudo prizadet. Ves čas gradnje smo redno spremljali, kaj se dogaja v vidrini populaciji (monitoring). Raziskava se je zaključila šele maja 2004, ko je železniška proga obratovala že tri leta. Vidra je dovolj »trdoživa«, da se je obdržala in še hodi po svojih poteh.

Zakaj je prav vidra tako pomembna? Vsak kamenček v mozaiku našega naravnega okolja, vse vrste rastlin in živali s svojim življenjskim okoljem – sodoben izraz za to skupnost je biotska raznovrstnost – prispeva h kakovosti življenja, tudi življenja ljudi. Vsak najmanjši delček, ki bi izpadel, bi zapustil nepopravljivo vrzel, katere vseh posledic ne moremo vedno predvideti. Zato si v naravovarstveni stroki prizadevamo ohraniti vso pestrost živih vrst, posebno pa poudarjamo tiste, ki so zaradi škodljivih vplivov človeške civilizacije že prizadete in ogrožene. Takšnim je namenjena posebna skrb, zanje veljajo posebni zakoni, mednarodni sporazumi in smernice, ki jih je sprejela in jih mora upoštevati tudi Slovenija.

Tudi vidra je ena od posebno varovanih vrst z rdečega seznama. Iz marsikaterih evropskih dežel, kjer je industrijski razvoj po drugi svetovni vojni potekal v velikih zamahih in so v želji za čim večjimi donosi uvajali intenzivno kmetijstvo, je neopazno izginila. Reke so postajale regulirani kanali za industrijske odplake, obremenjene s težkimi kovinami in strupenimi organskimi snovmi, ki se razgradijo šele v stoletjih; s polj so se spirale stotine ton umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov in drugih sredstev za varstvo sodobnih sort in vzgoj kmetijskih rastlin. V takem okolju za vidro ni bilo več prostora – pa ne le za vidro, tudi za druge vrste živali na nižjih ravneh prehranskega spleta, za ptiče, ribe, rake, školjke, vodne žuželke… Kdo bi naštel vse prebivalce čistih rek, potokov in jezer, ki so izgubili svoje življenjske prostore (v strokovnem jeziku jim pravimo habitati).

Evropska vidra je postala njihov sodoben ambasador, glasnik neokrnjenega vodnega okolja. Nekdaj je živela malone v vsakem potočku, prihajala na vsak mlin, lovila po jezerih in ribnikih. Če je danes ni več, smo se dolžni vprašati, zakaj. Kje smo se pregrešili? Smo posekali obvodno rastlinje in požagali stara drevesa ob rekah, zravnali naravne meandre in zasuli mrtvice, se morda gnojnica z domačih hlevov in dvorišč izceja naravnost v bližnji potok, smo škropili njive in gnojili travnike do samih robov potoka? Ali morda ne odtekajo odplake galvanske delavnice kar mimo čistilnih naprav v reko, ali pa naprave sploh ni?

Prav zaradi simbolnosti vidrine vloge v naravi se je občina Gornji Petrovci že leta 1998, ko se je oblikovala kot samostojna občina in razglasila svoje občinske simbole, odločila za vidro in jo vključila v grb in zastavo. Zanesljivo takrat vsi skupaj še nismo slutili, kakšne posledice bo prinesla takšna odločitev. Vedeli pa smo, da smo na pravi poti in da želimo živeti z vidro.

Istega leta spomladi smo na 7. mednarodnem kolokviju o vidri v Trebonu na Češkem predstavili prispevek z naslovom Nove nevarnosti za sklenjeno vitalno populacijo vidre v severovzhodni Sloveniji; prikazali smo razširjenost vidre na Goričkem in opisali nevarnosti, ki ogrožajo vrsto, s poudarkom na novi železniški progi. Posebno pozornost pa je vzbudil grb občine Gornji Petrovci s hišicami – in seveda vidro. Raziskovalec vidre iz daljne Kolumbije je poprosil za kopijo grba, ki ga je želel pokazati v domovini kot primer ozaveščenosti prebivalcev majhne občine na robu srednje Evrope, ki zna živeti z vidro.

Od leta 2002 že vrabci na Goričkem čivkajo, da imamo z vidro v Gornjih Petrovcih velikopotezne načrte. Občina je namreč združila moči z Inštitutom LUTRA oz. njegovo lokalno enoto, ki domuje v Peskovcih, v novi zgradbi GL Kompas, ki z velikim razumevanjem za varstvo narave brezplačno oddaja prostor Inštitutu. Skupaj smo se odločili prijaviti v Bruselj, na Evropsko komisijo, projekt vrste LIFE III – NATURA, ki so največji naravovarstveni projekti v Evropi. Usmerili smo ga na varstvo vidre in njenega življenjskega prostora, torej tekočih in stoječih (skupaj jim rečemo celinskih) voda na Goričkem in ga podkrepili z (v času prijave) nastajajočim Krajinskim parkom. V času, ko so projekt presojali na Direktoratu za okolje Evropske komisije, je država razglasila KP Goričko, od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa imamo še razlog več: naša država je Goričko predlagala Evropi kot največje posebno varstveno območje v državi, ki se bo priključilo omrežju Natura 2000, »usklajenemu evropskemu ekološkemu omrežju posebnih ohranitvenih območij«. Med najpomembnejšimi naravnimi vrednotami na tem območju je prav vidra (Lutra lutra).

Projektno območje obsega ves Krajinski park Goričko – vseh 11 občin oziroma njihovih delov. Ima 11 projektnih partnerjev, 2 velika sofinancerja in 7 izjav podpore. Pa lepo po vrsti:

VIDRA NA GORIČKEM

Vidra, skrivnostna vodna kuna, ki obvladuje potočke, potoke, akumulacijska jezera in reke po vsem Goričkem, je danes ena najbolj ogroženih zveri v industrijsko razvitih evropskih deželah. Živi človeku prikrito življenje, lovi večinoma zvečer in še pred svitom. Tudi med lovci in ribiči so le redki imeli srečo, da so vidro opazovali v naravi, pri lovu ali igri.

Zaradi svoje vloge plenilca najvišjega reda v celinskih vodnih ekosistemih je dober kazalec njihove kakovosti in ohranjenosti. Zahteve do življenjskega okolja – naravna obrežja in struge vodotokov z ohranjenim obrežnim rastlinjem, posebno starimi drevesi, dovolj raznovrstnega plena, sorazmerno čista voda – vse to se sklada s sodobnimi načeli sonaravnega in celovitega gospodarjenja z vodami. Zato vidra postaja ambasador ohranjenih celinskih voda in zdravega okolja.

Goričko naseljuje sklenjena, vitalna populacija vidre, ki je glede na dosedanje podatke o tem ogroženem sesalcu edina takšna v Sloveniji. Zato je potrebno poskrbeti za pravočasne varstvene ukrepe, ohraniti populacijo in njeno življenjsko okolje ter ju zavarovati pred nadaljnjimi škodljivimi vplivi človekovega delovanja. Območje Krajinskega parka Goričko je Slovenija predlagala med posebna varstvena območja, ki se bodo priključila skupnemu evropskemu ekološkemu omrežju Natura 2000. Evropska komisija je uvrstila naloge ohranjanja vidrine populacije na Goričkem med LIFE – NATURA projekte, izbrane v letu 2004.

Marjana Hönigsfeld Adamič

Območje nastajajočega Krajinskega parka Goričko je kot življenjski prostor najštevilčnejše in najbolj vitalne populacije vidre v Sloveniji predlagano za

Le redko lahko vidro neposredno opazujemo v njenem življenjskem okolju. Živi namreč skrivnostno, človeku prikrito življenje, lovi večinoma zvečer in še pred svitom. Tudi med lovci in ribiči, ki veliko časa prežive ob vodah, so redki posamezniki, ki so vidro opazovali v naravi – še to večinoma naključno.

Vidrino navzočnost ugotavljamo po znamenjih, ki jih namerno ali slučajno pušča za sabo:

iztrebki ob vodah, pod mostovi in na drugih izpostavljenih mestih,
markacijska znamenja,
sledi – odtisi tac v blatu, na mivki in pesku ter v snegu,
ostanki hrane, zlasti rib, rakov, škojčnih lupin na obrežju,
vstopna in izstopna mesta na vodnih brežinah, dričalnice v blatu, na travi ali snegu.

Partnerji v projektu so:

LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana, OE LUTRA PANNONICA, Peskovci (vodilni partner in pripravljalec projekta)
LIMNOS d.o.o., Podjetje za aplikativno ekologijo, Požarnice (Ljubljana);
Biotehniška fakulteta, Ljubljana (Genetski laboratorij pri Oddelku za zootehniko, Rodica);
Grand d.o.o., videoprodukcija;
Občina Dobrovnik,
Občina Kobilje,
Občina Puconci,
Občina Kuzma,
Občina Rogašovci,
Občina Moravske Toplice,
Občina Cankova.
Projekt so z izjavo podpore podprli:
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo,
Projekt Razvoj skupnega krajinskega parka Goričko (zdajšnji Krajinski park Goričko),
WWF (Svetovni sklad za naravo) Madžarske,
WWF (Svetovni sklad za naravo) Avstrije,
Zveza lovskih družin Prekmurje,
Občina Šalovci,
Občina Hodoš,
Občina Grad.

Sofinancerja:

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo s 302 291 €,
Javna agencija za železniški promet RS (Slovenske železnice) s 65 000 €.

Posebej smo veseli, da so se projektu pridružile vse občine na območju parka, to je na projektnem območju. S tem so izkazale zanimanje za aktivno varstvo narave, saj bomo v vsaki občini izpeljali vsaj po eno konkretno akcijo za izboljšanje vidrinega življenjskega prostora. Vsaka partnerska občina bo k finančnemu kolaču tudi prispevala majhen del v obliki vloženega dela.

Zelo pomembna sta tudi oba sofinancerja, saj brez njiju ne bi mogli zasnovati tako obsežnega projekta. Evropski delež namreč lahko znaša največ polovico celotne vrednosti.

Kakšne cilje smo si v štiriletnem projektu zastavili?

Želimo ohraniti vitalno populacijo vidre in ugodno stanje njenih naravnih habitatov (življenjskega okolja) na območju Krajinskega parka Goričko.

Vzpostavili bomo dobro prevoden vodni koridor za vidro med Avstrijo, Slovenijo (Goričko) in Madžarsko in z njim povezali območje Trilateralnega parka Örszeg – Raab – Goričko.

Z genetskimi raziskavami in s spremljanjem z infrardečimi kamerami bomo bolje spoznali vidrino populacijo, njene značilnosti in čezmejne povezave na projektnem območju.

Uporabili bomo vidro kot sporočilno vrsto za ozaveščanje javnosti o pomenu in ekološki vlogi vidre za ohranjanje sladkovodnih ekosistemov in prispevali k okoljski vzgoji v najširšem pomenu.

Vzpodbudili bomo lokalne in regionalne odločevalce, da vgradijo varovalne ukrepe za vidro na vse ravni razvojnih načrtov.

V drugi polovici projekta bomo zgradili informacijski VIDRIN CENTER AQUALUTRA z učno potjo in z vsemi dejavnostmi, ki zadevajo ohranjanje vrste Lutra lutra; v tem okviru bomo predstavili ustrezne sonaravne metode za ohranjanje njenega življenjskega prostora in varovanje vodnega okolja.

Predstavili bomo uporabo evropske naravovarstvene in okoljske zakonodaje, vključno s Habitatno direktivo, Okvirno vodno direktivo, evropskim ekološkim omrežjem Natura 2000 in projektom OHNE (Evropska mreža vidrinih habitatov) v vsakdanji praksi.

Z ohranjanjem vidre bomo zagotovili ohranjanje in povečevanje biološke raznovrstnosti sladkovodnih habitatov na celotnem projektnem območju.

Med zelo pomembne projektne naloge spada tudi sprotno obveščanje prebivalcev. O dogajanjih na projektu boste lahko izvedeli iz lokalnega glasila, širših medijev pa tudi na obvestilnih tablah, ki stojijo na vseh pomembnejših točkah na Goričkem, predvsem pa v vidrini »matični« občini.

LIFE projekti so evropska olimpiada v naravovarstvu – dobitniki so, podobno kot olimpijski zmagovalci, deležni najvišjih priznanj in največjega zaupanja. Zadnje leto je bila konkurenca še posebno močna in številčna. Projektov, prijavljenih iz vse Evrope, je bilo krepko čez 200; iz Slovenije sta med devetimi uspela le dva. Velik uspeh za majhno slovensko občino! Potrdila je, da je že pred letošnjim 1. majem krepko zakorakala v Evropo, ne le z obema, temveč z vsemi štirimi nogami!

Ožjo projektno ekipo sestavljata sodelavca z občine Gornji Petrovci in sodelavci Inštituta LUTRA, občasno pa se nam bodo pridružili kolegi, strokovnjaki na posameznih področjih. V času projekta nas boste našli v novem stanovanjskem bloku poleg gostilne Horvat, kjer smo odprli tudi projektno pisarno. Dobrodošel je vsakdo, ki ga naše delo zanima, ali lahko pri tem kaj prispeva.

Če bomo delali po zastavljenih načrtih, bomo prispeli do cilja ob naslednjem olimpijskem letu. Načrtujemo, da bomo takrat ob občinskem prazniku odprli informacijski naravovarstveni center za vidro in razglasili občino G. Petrovci za vidri prijazno občino.

Najpomembnejša zakonodaja, ki varuje vidro:

Zakon o ohranjanju narave

(Uradni list RS, št. 22/03-uradno prečiščeno besedilo)

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave

(Uradni list RS, št. 41/04)

Uredba o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000

(Uradni list št. 45/04, sprejeto 29. 4. 2004)

Priloga 2: Potencialna območja Natura 2000

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

(Uradni list št. 46/04, 30. 4. 2004)

Priloga 1: Vrste, katerih živali so zavarovane

Priloga 2: Vrste, katerih habitate se varuje